Jesenska vožnja ima eno samo stalnico – nestalnost. Jutro te pričaka s temperaturo blizu ničle, opoldne pa sonce ogreje asfalt do te mere, da si v isti opremi naenkrat prevroč. Rešitev ni ena sama debela jakna, temveč pravilno plastenje – enak princip, ki ga poznajo planinci in kolesarji, le prilagojen sedežu na motorju.
Ena sama debela jakna te lahko obvaruje pred mrazom zjutraj, a popoldne postane neuporabna – sneti je ne moreš, saj bi ostal brez zaščite, obdržati pa je prevroče. Več tanjših slojev lahko med postankom hitro dodajaš ali odvzemaš in tako uravnavaš temperaturo, ne da bi žrtvoval varnostno opremo (odsevniki, ojačitve, zaščita na komolcih in ramenih ostanejo na mestu ves čas).
Na daljši turi si vzemi čas za kratek postanek sredi dopoldneva, ko se temperatura že dvigne – takrat je pravi trenutek, da odpneš ali sneameš eno od vmesnih plasti in jo spraviš v kovček ali bisage. Enako velja v obratni smeri pozno popoldne, ko se ozračje spet ohladi.
Če se odpravljaš na goro ali planoto, kjer je temperatura občutno nižja kot v dolini (na primer na Solčavsko panoramsko cesto), računaj na dodaten sloj več, kot bi ga oblekel v dolini. Več o opremi za hladnejše dni najdeš tudi v naših starejših zapisih Na motor tudi v hladnem in Obleka motorista.